Pokličite nas: +386 1 42 72 941
6 najpogostejših dnevnih stresov in kako se jim izogniti

6 najpogostejših dnevnih stresov in kako se jim izogniti

Življenje je lepo, a je lahko tudi naporno. Stresnim situacijam se ni mogoče izogniti, lahko pa se naučimo, kako se spopadati z njimi tako, da laže preživimo vsakdan in ne dopuščamo stresu, da bi nam dolgoročno škodoval. Nadzor stresa je ključnega pomena za splošno zdravje!
Če doživljate kroničen stres in se z njim ne znate soočati, boste zagotovo posledice začutili na svojem zdravju. Kronični stres lahko oslabi imunski sistem, povzroča napetost, slabost, nespečnost, neplodnost, visok krvni tlak, prekomerno telesno težo, sladkorno bolezen, težave s spominom in izgubo teže, poveča pa tudi tveganje za možgansko kap, anksioznost in depresijo ter številne druge težave; raziskave so celo pokazale, da lahko stres spodbuja rast rakavih celic. Zato vam predstavljamo nekaj najpogostejših vsakdanjih stresorjev in načine, kako jih obvladovati, da bi preprečili dolgoročne škodljive učinke na zdravje.

Jutranje zamujanje
Jutranji stres je danes praktično neizogiben in delovno jutro se lahko spremeni v neke vrste nočno moro – vsako jutro enaka “grozljivka”. Z otroki ali brez njih. Narobe si oblečemo majico, ne uspemo pripraviti malice, ne najdemo nekih dokumentov, otrok se še kar ni oblekel in zamujamo v vrtec, ne spomnimo se, kje smo parkirali avto itd. Kako se izogniti stresu, ki ga zjutraj doživimo zaradi hitenja, še preden pridemo v službo?
Najprej razmislite o ideji, da zjutraj vstajali 15 minut prej. Ko imamo zjutraj več časa, je stopnja stresa samodejno nižja. Poskušajte se osredotočiti le na dve ali tri pomembne stvari in se vsaki posebej posvetiti, preden se premaknete na naslednjo. Na primer, nahranite psa, pripravite otroka za šolo. Izogibajte se večopravilnosti in ne pustite, da vas ovirajo druge stvari. Primer: na mobilnem telefonu ste videli, da vas čaka sporočilo klienta – lahko počaka, dokler ne pridete v službo. Ali pa: opazili ste, da je koš za smeti v kuhinji poln – pustite ga, ni vam ga treba sprazniti ravno zdaj. Itd.

Prometna konica ali dolga pot do službe
Zastoji v prometu ali dolga potovanja na delo so močni sprožilci stresa. Ne glede na to, ali potujete z avtom, avtobusom, vlakom ali kolesom, če je vaša služba daleč, je to lahko frustracija, ker ne morete storiti ničesar. Torej morate spremeniti glas v glavi in se prenehati počutiti kot žrtev in raje čim bolje uporabiti čas, ki ga imate na voljo. Če se vozite z avtomobilom, ga razumite kot čas zase in poslušajte svojo najljubšo glasbo. Če ste na kolesu, ne pozabite, da izvajate odlično rekreacijo na poti do službe in nazaj. Če ste na avtobusu, lahko v miru berete knjigo, rešujete sudoku ali kaj podobnega. Če se zjutraj dnevno soočate s prometnimi konicami, jih sprejmete kot običajen del življenja, desetkrat globoko vdihnite in izdihnite in se odločite na delo odpravljati vsaj 10 minut prej..

Poplava e-sporočil
Pogosto povečanje števila novih e-poštnih sporočil poviša tudi stopnjo stresa. Osvojite strategijo, ki jo uporabljajo mnogi uspešni ljudje: e-pošto preverjajte samo ob določenih urah dneva. Nato se lahko lotite enega za drugim, tako da tisto, kar vam bo vzelo več časa, označite kot “neprebrano”, medtem ko tisto, kar lahko, rešite takoj. NI vam torej treba sproti odgovarjati na vsako sporočilo, saj ovirajo vaše delo oziroma se morate premakniti z enega na drug projekt. Nevroznanstveniki ugotavljajo, da večopravilnost uničuje duševno energijo, povzroča večjo utrujenost in dejansko slabi našo sposobnost, da zares dobro opravimo neko nalogo. Ideja za branje e-pošte: prvič, ko pridete na delo, nato opoldne, ob 14h in zadnjič, preden zapustite delo. Prav tako imejte urnik doma, če tudi tam to počnete – in naj to ne bo v času kuhanja večerje ali pa tik pred začetkom treninga.

Nezadovoljstvo s trenutnim čustvenim stanjem
Občutek, da bi se morali bolje počutiti ali narediti vse perfektno, lahko izzove občutek krivde, slabe vesti, celo jeze, nemoči in stresa. Vedite, da vam ni treba biti popolni in veseli 24 ur na dan. Sprejmite trenutno razpoloženje – takoj se boste počutili bolje! Vsakič, ko se počutite utrujene, preobremenjene ali razburjene, poskusite le sprejeti svoje stanje, ne da bi ga obsojali. Če preživljate težek dan, ne pozabite, da čustva pridejo in grejo, ter jih poskušajte zavestno opazovati. Če jih spustite, namesto da bi se obupano trudili pobegniti pred negativnimi čustvi, boste dejansko spoznali, da jih je lažje obvladati in hitreje prenašati ter da lahko dosežete mir in se vrnete v normalno stanje, brez doživljanja nepotrebnega stres zaradi odpora do negativnih čustev.

Medosebni konflikti
Občasno lahko naletite na moteče ljudi. Na primer neznance, ki trobijo na cesti in se “lepijo” na zadek vašega avtomobila ali pa vam »teži« sodelavec, partner … Najizrazitejši konflikti lahko dejansko nastanejo z ljudmi, ki so nam najbolj blizu. Ne pozabite, da ne morete vedno nadzorovati vedenja drugih ljudi, lahko pa se odzovete. Ko vas nekdo razdraži, živčnost in nespametna reakcija zagotovo ne bosta privedla do srečnega konca, zato se osredotočite na tehniko dihanja 4-7-8: dihajte 4 sekunde, zadržite dih za 7 sekund in izdihujte 8 sekund. Ponavljajte eno minuto. To je tehnika dihanja, ki pomaga odpraviti tesnobo in živčnost. Ko se boste pomirili, boste znali dati nasprotniku ustrezen odgovor, ki bo boljši od enostavne reakcije.

Težave s spanjem
Stres lahko povzroči nespečnost, nespečnost pa povzroča še večji stres, kar ustvari začaran krog. Ko ne moremo spati ali se zbudimo sredi noči in ne moremo več spati, se začnemo premetavati po postelji in si prigovarjamo “Zaspi, zaspi …!” Hkrati smo živčni, ker ne moremo spati. Bolj ko poskušamo zaspati, bolj verjetno je, da bomo ostali budni. Torej, če vam ne uspe zaspati po 5 do 10 minutah, vstanite iz postelje in pojdite v dnevno sobo. Naredite nekaj, kar vas sprošča, kot je branje knjige, pitje čaja, meditiranje, karkoli. To vas bo odvrnilo od razmišljanja, da se morate prisiliti zaspati. Pojdi nazaj v posteljo, šele ko boste ponovno začutili zaspanost. Če se umaknemo pritisku, je verjetnost, da bomo spet zaspali, višja.

Sorodne vsebine